Amazonska papiga (rod Amazona)

Različen, od 'Najmanj ogrožena' do 'Kritično ogrožena', odvisno od posamezne vrste znotraj rodu Amazona.

Amazona sp.

Videli ste ptico? Prepoznajte jo takoj z aplikacijo Birdby

O vrsti

Amazonske papige so rod srednje velikih do velikih papig, ki so znane po svoji pretežno zeleni obarvanosti in pogosto živahnih barvnih lisah na glavi, vratu in krilih. So zelo inteligentne in družabne ptice, cenjene zaradi svoje sposobnosti posnemanja zvokov in govora. Rod vključuje več kot 30 vrst, ki se razlikujejo po velikosti, barvnih vzorcih in geografski razširjenosti.

Velikost in življenjska doba

Dolžina: 25-45 cm
Razpon kril: 40-60 cm
Teža: 200-700 g
Življenjska doba: 30-70 let (v divjini in ujetništvu, odvisno od vrste)
Prehrana: Herbivor (predvsem sadje, semena, oreščki, cvetovi, listni popki)

Telesne značilnosti

Perje: Pretežno zeleno perje, pogosto z rumenimi, rdečimi, modrimi ali vijoličnimi lisami na glavi (čelo, krona, lica), vratu, ramenih in primarnih letalnih peresih. Barvni vzorci so ključni za identifikacijo posameznih vrst. Spodnji deli so običajno svetlejši zeleni.
Oblika kljuna: Močan, ukrivljen kljun, prilagojen za lomljenje oreščkov in semen. Barva kljuna se razlikuje med vrstami, od sive, rožnate do črne, pogosto z rumenimi ali oranžnimi odtenki.
Barva oči: Barva šarenice se razlikuje med vrstami in starostjo, od rjave, oranžne do rdeče. Okoli oči je pogosto neoperjen bel obroč.
Barva nog: Sive do temno sive, močne noge z zigodaktilnimi prsti (dva prsta naprej, dva nazaj) za oprijemanje in manipulacijo s hrano.
Razlikovalne značilnosti: Kombinacija velikosti, specifičnih barvnih vzorcev na glavi in krilih, barve kljuna in šarenice. Vsaka vrsta ima edinstvene barvne 'maske' ali lise, ki so ključne za določitev.
Videz mladiča: Mladiči so običajno podobni odraslim, vendar imajo lahko bolj zbledelo perje, manj izrazite barvne lise in temnejšo šarenico (npr. rjavo), ki s starostjo posvetli.
Sezonske spremembe: Amazonske papige ne kažejo izrazitih sezonskih sprememb v perju.
Spolni dimorfizem: Pri večini vrst rodu Amazona ni izrazitega spolnega dimorfizma v perju. Spola sta si vizualno zelo podobna, za zanesljivo določitev je pogosto potrebna genetska analiza ali endoskopija.

Kako prepoznati

1
Velikost in splošna oblika
Srednje velika do velika papiga, čokate postave, z relativno kratkim, kvadratastim repom in močnim kljunom. Pretežno zelena barva telesa.
2
Barvni vzorci na glavi
Pozornost posvetite barvi čela, temena, lic in grla. Te lise so pogosto rumene, rdeče, modre ali vijolične in so ključne za določitev vrste (npr. rumenočela, modročela, rdečečela amazonska papiga).
3
Barva kljuna in šarenice
Barva kljuna (siva, rožnata, črna, rumena) in šarenice (rjava, oranžna, rdeča) sta pomembna identifikacijska znaka, ki se razlikujeta med vrstami.
4
Barvne lise na krilih
Nekatere vrste imajo značilne rdeče ali modre lise na ramenih ali primarnih letalnih peresih, kar pomaga pri identifikaciji.
5
Vokalizacija
Glasni, prodorni kriki so značilni za amazonske papige. Poslušajte specifične tone in vzorce klicev, ki se lahko razlikujejo med vrstami.

Habitat in razširjenost

Biomi: Tropski in subtropski gozdovi, deževni gozdovi, obrečni gozdovi, savane z drevesi, mangrove, pa tudi kmetijska zemljišča in obrobja mest.
Geografska razširjenost: Srednja in Južna Amerika, od Mehike na severu do severne Argentine in Urugvaja na jugu, vključno s Karibskimi otoki.
Višinski razpon: Od morske gladine do približno 2000 metrov nadmorske višine, odvisno od vrste.
Priljubljena okolja: Gozdnati predeli z obilico dreves za gnezdenje in prehranjevanje, vključno z robovi gozdov in odprtimi gozdovi. Nekatere vrste so se prilagodile tudi na človeško spremenjena okolja.

Vedenje

Čas aktivnosti: Dnevne (diurnalne) ptice, najbolj aktivne zjutraj in pozno popoldne.
Prehranjevalne navade: Prehranjujejo se predvsem z rastlinsko hrano. Uporabljajo svoj močan kljun za lomljenje trdih lupin semen in oreščkov. Pomembno vlogo imajo pri raznašanju semen. Prehranjujejo se v krošnjah dreves, pogosto v parih ali manjših skupinah.
Družbeno vedenje: Zelo družabne ptice. Zunaj gnezditvene sezone se pogosto zbirajo v velikih jatah na skupnih prenočiščih. V gnezditveni sezoni so bolj teritorialne in se zadržujejo v parih.
Način letenja: Močan, direkten let z relativno hitrimi zamahi kril. Pogosto letijo v parih ali majhnih jatah, z značilnimi glasnimi klici med letom.
Selitev: Večinoma so stalnice (rezidenti), vendar lahko nekatere populacije izvajajo lokalne premike ali altitudinalne migracije v iskanju hrane.
Teritorialnost: Med gnezditveno sezono so pari teritorialni okoli gnezdišča. Zunaj gnezditvene sezone je teritorialnost manj izrazita.

Petje in glasovi

Petje: Amazonske papige nimajo 'pesmi' v klasičnem smislu, kot jo imajo pevci. Njihovo vokaliziranje je sestavljeno iz različnih krikov, žvižgov in godrnjanja.
Klic: Glasni, prodorni kriki, pogosto ponavljajoči se, ki se uporabljajo za komunikacijo znotraj jate, opozarjanje na nevarnost in vzdrževanje stika med letom. Mnoge vrste imajo tudi sposobnost posnemanja zvokov iz okolja in človeškega govora.
Kdaj se oglaša: Najbolj glasne so zjutraj in zvečer, ko letijo na in iz prenočišč, ter med iskanjem hrane.

Razmnoževanje

Razmnoževalna sezona: Različno glede na vrsto in geografsko lokacijo, običajno sovpada z obdobjem dežja ali po njem, ko je hrane v izobilju.
Gnezditvene navade: Gnezdijo v naravnih duplih v drevesih, pogosto v starih drevesnih votlinah, ki so jih izdolble druge živali (npr. žolne). Ne dodajajo gnezdenega materiala, jajca so položena neposredno na dno votline.
Velikost zalege: 2-5 jajc, najpogosteje 3-4.
Opis jajca: Bela, ovalna jajca. Velikost se razlikuje glede na vrsto.
Obdobje valjenja: 24-30 dni, odvisno od vrste. Inkubira predvsem samica.
Obdobje izleta: 50-70 dni po izvalitvi. Mladiči ostanejo odvisni od staršev še nekaj tednov po izletu iz gnezda.
Skrb staršev: Oba starša skrbita za valjenje in hranjenje mladičev. Samica inkubira, samec pa jo hrani in varuje gnezdo. Po izvalitvi oba starša prinašata hrano mladičem.

Kje najti

Tropski in subtropski gozdovi

Primarni habitat, kjer jih najdemo v krošnjah dreves, še posebej v obrečnih gozdovih in na robovih gozdov.

Kmetijska zemljišča in sadovnjaki

Nekatere vrste se prehranjujejo na kmetijskih površinah, kjer je na voljo sadje in semena.

Mestna in primestna območja

Nekatere vrste so se prilagodile na življenje v urbanih okoljih, kjer se prehranjujejo z okrasnimi rastlinami in gnezdijo v parkih.

Terenski nasveti

Poslušajte klice. Amazonske papige so pogosto bolj slišne kot vidne. Njihovi glasni kriki so dober pokazatelj njihove prisotnosti, še posebej zjutraj in zvečer.
Opazujte v zgodnjih jutranjih in poznih popoldanskih urah. To so časi, ko so najbolj aktivne, letijo na in iz prenočišč ter se prehranjujejo.
Preverite drevesa z zrelim sadjem ali cvetjem. Amazonske papige se prehranjujejo z različnimi rastlinskimi deli, zato so drevesa, ki rodijo sadje ali cvetijo, dobra mesta za iskanje.
Uporabite daljnogled. Ker se pogosto zadržujejo visoko v krošnjah, je daljnogled nujen za podrobno opazovanje barvnih vzorcev.

Podobne vrste

Aratinga papige (rod Aratinga)

Aratinga sp.

Aratinge so običajno manjše od amazonskih papig, imajo daljše, bolj koničaste repe in pogosto bolj živahne, enotne barve (npr. zlato-modra aratinga). Njihov let je pogosto bolj valovit, klici pa so višji in bolj piskajoči.

Pionus papige (rod Pionus)

Pionus sp.

Pionus papige so običajno manjše in bolj čokate od amazonskih, imajo krajše, kvadrataste repe in značilno rdečo obarvanost pod repom. Njihovi klici so mehkejši in manj prodorni kot pri amazonkah.

Kakaduji (rod Cacatua)

Cacatua sp.

Kakaduji so prepoznavni po svoji značilni čopi na glavi, ki jo lahko dvigujejo in spuščajo. Večinoma so bele, rožnate ali črne barve, medtem ko so amazonske papige pretežno zelene in nimajo čope.

Hitra dejstva

Rod:: Amazona
Število vrst:: Več kot 30
Glavna barva:: Zelena
Inteligenca:: Visoka, sposobnost posnemanja govora
Življenjska doba:: Dolga (30-70 let)

Zanimivosti

Amazonske papige so znane po svoji izjemni sposobnosti posnemanja človeškega govora in drugih zvokov iz okolja, kar jih je naredilo priljubljene hišne ljubljenčke.
V divjini igrajo pomembno vlogo pri raznašanju semen, saj pojedo sadje in nato raznesejo semena na nova območja.
Nekatere vrste, kot je cesarska amazonska papiga (Amazona imperialis), so kritično ogrožene zaradi izgube habitata in nezakonitega lova za trgovino z hišnimi ljubljenčki.
Njihov močan kljun ni le orodje za prehranjevanje, ampak tudi za plezanje in obrambo.

Znanstvena klasifikacija

Kraljestvo: Animalia
Deblo: Chordata
Razred: Aves
Red: Psittaciformes
Družina: Psittacidae
Rod: Amazona
Vrsta: Različne vrste (npr. A. aestiva, A. oratrix, A. amazonica)

Raziskujte Amazonska papiga (rod Amazona)

Prepoznavanje Petje in glasovi Habitat in razširjenost Prehrana Podobne ptice

Prepoznajte ptice povsod

Brezplačno za iOS, Android in splet. Prepoznavanje po fotografiji in zvoku, popolna baza vrst in vaš osebni seznam.

Prenesi naApp Store Pridobi naGoogle Play Nadaljuj naWeb

Odpri v aplikaciji