Papiga (splošno ime za družino Psittacidae)

O vrsti

Papige so raznolika družina ptic, ki vključuje več kot 350 vrst, razširjenih predvsem v tropskih in subtropskih regijah. Znane so po svoji svetli obarvanosti, močnih, ukrivljenih kljunih, pokončni drži in pogosto po sposobnosti posnemanja človeškega govora. So izjemno inteligentne in socialne ptice.

Velikost in življenjska doba

Dolžina

10 cm (npr. pritlikava papiga) do 100 cm (npr. hijacintna ara)

Razpon kril

15 cm do 120 cm (odvisno od vrste)

Teža

10 g (npr. pritlikava papiga) do 1.7 kg (npr. hijacintna ara)

Življenjska doba

10 do 80 let (odvisno od vrste, nekatere velike papige živijo izjemno dolgo)

Prehrana

Herbivore (predvsem semena, oreščki, sadje, cvetni nektar, cvetni prah, listi, lubje)

Telesne značilnosti

Perje

Izjemno raznolik, pogosto zelo svetel in pisan, vključuje odtenke zelene, modre, rdeče, rumene, oranžne in vijolične. Nekatere vrste imajo enobarvno perje, druge pa kompleksne vzorce. Perje je pogosto sijoče in gladko.

Oblika kljuna

Močan, kratek, ukrivljen kljun, ki je prilagojen za lomljenje trdih semen in oreščkov. Zgornja čeljust je gibljiva in se prekriva s spodnjo. Barva kljuna je lahko črna, siva, bela ali rdečkasta, odvisno od vrste.

Barva oči

Različno, od temno rjave do svetlo rumene ali oranžne, pogosto obdano z golim obročem kože (periorbitalni obroč), ki je lahko bele, sive ali rdeče barve.

Barva nog

Siva, črna ali rožnata, s zigodaktilnimi stopali (dva prsta naprej, dva nazaj), kar omogoča odličen oprijem in manipulacijo s hrano.

Razlikovalne značilnosti

Ukrivljen kljun, zigodaktilna stopala, pokončna drža, pogosto svetlo obarvano perje, izrazita inteligenca in vokalizacija.

Videz mladiča

Mladostniki so pogosto podobni odraslim, vendar imajo lahko bolj zbledelo perje, krajše repe in manj izrazite barve kljuna ali oči. Pri nekaterih vrstah imajo lahko drugačno barvo šarenice.

Sezonske spremembe

Večina vrst papig ne kaže izrazitih sezonskih sprememb v perju. Perje se obnavlja skozi letno levitev.

Spolni dimorfizem

Pri večini vrst je minimalen ali ga ni. Pri nekaterih vrstah so samci lahko nekoliko večji ali imajo bolj intenzivne barve. Pri nekaterih kakadujih se lahko razlikuje barva šarenice (npr. samci temno rjavi, samice rdečkasto rjave).

Kako prepoznati

1. 1

   Kljun

   Poiščite močan, kratek, izrazito ukrivljen kljun, ki je prilagojen za lomljenje trdih semen. Zgornja čeljust je daljša in se prekriva s spodnjo.

2. 2

   Noge in stopala

   Opazujte zigodaktilna stopala (dva prsta naprej, dva nazaj), ki omogočajo odličen oprijem vej in manipulacijo s hrano.

3. 3

   Drža

   Papige imajo pogosto pokončno držo, ko sedijo na veji.

4. 4

   Perje

   Bodite pozorni na svetle, živahne barve in pogosto sijoče perje. Barvna paleta je izjemno široka.

5. 5

   Vokalizacija

   Poslušajte glasne, pogosto kričeče ali žvižgajoče klice. Nekatere vrste lahko posnemajo zvoke iz okolja.

6. 6

   Socialno vedenje

   Pogosto jih boste opazili v parih ali jatah, ki se glasno sporazumevajo.

Habitat in razširjenost

Biomi

Tropski in subtropski gozdovi (deževni gozdovi, suhi gozdovi), savane, grmišča, mangrove, gorska območja, celo urbana okolja (nekatere naturalizirane populacije).

Geografska razširjenost

Južna in Srednja Amerika, Afrika, Avstralija, Nova Zelandija, jugovzhodna Azija in otoki Tihega oceana. Največja raznolikost je v Južni Ameriki in Avstraliji.

Višinski razpon

Od morske gladine do visokih gorskih območij (npr. kea na Novi Zelandiji živi v alpskih regijah).

Priljubljena okolja

Območja z obilico dreves za gnezdenje in hrano, bližina vodnih virov. Nekatere vrste so se prilagodile tudi na kmetijska zemljišča in mestne parke.

Vedenje

Čas aktivnosti

Pretežno dnevne (diurnalne) ptice. Najbolj aktivne so zjutraj in pozno popoldne.

Prehranjevalne navade

Pretežno se hranijo z rastlinsko hrano. Uporabljajo svoj močan kljun za lomljenje trdih lupin semen in oreščkov. Z nogami pogosto držijo hrano med hranjenjem. Nekatere vrste se hranijo z nektarjem in cvetnim prahom, druge z žuželkami ali celo mrhovino (npr. kea).

Družbeno vedenje

Večina papig je zelo socialnih, živijo v parih ali jatah, ki lahko štejejo od nekaj do več tisoč posameznikov. Med seboj komunicirajo z različnimi klici in telesno govorico. So monogamne in tvorijo dolgotrajne partnerske vezi.

Način letenja

Let je pogosto hiter in direkten, z močnimi zamahi kril. Nekatere vrste imajo valovit let, druge pa bolj enakomeren. Letijo v jatah ali parih, odvisno od vrste in situacije.

Selitev

Večina vrst je stalnic, vendar nekatere izvajajo lokalne selitve v iskanju hrane ali vode. Nekatere avstralske vrste so nomadske in se premikajo glede na razpoložljivost virov.

Teritorialnost

Med gnezditveno sezono so lahko teritorialne okoli gnezdišča, vendar so zunaj tega obdobja bolj tolerantne do drugih ptic v jati.

Razmnoževanje

Razmnoževalna sezona

Različno, odvisno od geografske lokacije in vrste. Pogosto sovpada z obdobjem dežja ali obilice hrane.

Gnezditvene navade

Večina papig gnezdi v drevesnih duplih, skalnih razpokah, termitnjakih ali podzemnih rovih. Nekatere vrste (npr. meniška papiga) gradijo velika skupna gnezda iz vejic. Gnezda so pogosto preprosta, brez obloge ali z minimalno oblogo iz lesnih sekancev.

Velikost zalege

1 do 8 jajc, najpogosteje 2-5.

Opis jajca

Jajca so običajno bela, okrogla ali ovalna, brez vzorcev. Velikost in število se razlikujeta glede na vrsto.

Obdobje valjenja

18 do 30 dni, odvisno od vrste. Inkubira predvsem samica, samec pa jo hrani.

Obdobje izleta

30 dni do 4 mesece, odvisno od vrste. Mladiči ostanejo v gnezdu dolgo časa in so odvisni od staršev.

Skrb staršev

Oba starša skrbita za mladiče, jih hranita in varujeta. Mladiči so po izvalitvi goli in nemočni (altricialni).

Kje najti

Terenski nasveti

1. Poslušajte. Papige so pogosto bolj slišne kot vidne. Njihovi glasni klici so dober pokazatelj njihove prisotnosti.
2. Opazujte drevesa. Preverite krošnje dreves, še posebej tista, ki rodijo sadje ali semena, saj so to njihovi viri hrane.
3. Bodite zgodnji ali pozni. Najbolj aktivne so zjutraj in pozno popoldne, ko se hranijo ali letijo na prenočišča.
4. Uporabite daljnogled. Zaradi njihove pogosto visoke lege v krošnjah dreves je daljnogled nujen za podrobno opazovanje.
5. Bodite potrpežljivi. Papige so lahko plašne, zato je tiho in potrpežljivo opazovanje ključno.

Podobne vrste

Hitra dejstva

Družina:

Psittacidae

Red:

Psittaciformes

Število vrst:

Več kot 350

Glavna hrana:

Semena, oreščki, sadje

Značilnost:

Ukrivljen kljun, zigodaktilna stopala, inteligenca

Socialnost:

Zelo socialne, živijo v jatah

Zanimivosti

• Papige so edine ptice, ki lahko s svojimi zigodaktilnimi stopali manipulirajo s hrano na podoben način kot ljudje z rokami.
• Nekatere vrste papig, kot je sivi žako, so znane po izjemni sposobnosti posnemanja človeškega govora in razumevanja konteksta besed.
• Največja papiga na svetu je hijacintna ara, ki lahko zraste do enega metra v dolžino.
• Najmanjša papiga je pritlikava papiga iz Nove Gvineje, ki meri le okoli 10 cm.
• Papige so med najdlje živečimi pticami, nekatere vrste lahko v ujetništvu doživijo tudi 80 let ali več.
• Mnoge vrste papig so ogrožene zaradi izgube habitata, nezakonite trgovine z divjimi živalmi in podnebnih sprememb.

Znanstvena klasifikacija

Kraljestvo

Animalia

Deblo

Chordata

Razred

Aves

Red

Psittaciformes

Družina

Psittacidae

Rod

Različni (npr. Amazona, Psittacus, Aratinga)

Vrsta

Različne (npr. Amazona aestiva, Psittacus erithacus)

Raziskujte Papiga (splošno ime za družino Psittacidae)